Med političnimi akterji že potekajo pogovori, kako se izogniti obema referendumoma

Predsednik vlade Robert Golob v sredo začenja niz pogovorov o tem, kako najti pot iz zagate z napovedanimi posvetovalnimi referendumi. Prvi referendum o zvišanju obrambnih izdatkov na tri odstotke BDP je z glasovi Levice, SD, SDS in NSi ter ob nasprotovanju Gibanja Svoboda državni zbor v petek že izglasoval.

Drugi referendum o članstvu Slovenije v zvezi Nato pa je takoj po glasovanju v državnem zboru napovedal premier Golob. Kot je poudaril, bo Svoboda pobudo za referendum o članstvu v Natu vložila še ta teden.

Potem ko so njegove izjave na domačem političnem parketu naletele na burne odzive, je premier Golob začel umirjati napetosti. Za sredo je najprej napovedal posvetovanja z ustavnimi pravniki in sejo izvršnega odbora Gibanja Svoboda. V četrtek bo premier opravil pogovore s koalicijskimi partnerji iz SD in Levice, nato pa bo v petek gostil še vrh predsednikov parlamentarnih strank.

Izglasovan referendum je še mogoče preprečiti

V političnem ozadju aktivno potekajo premisleki o možnostih, ki jih imajo politični akterji na voljo. V Svobodi uradnih izjav trenutno ne dajejo, je pa v njihovem interesu, da se v državnem zboru oblikuje zadostna parlamentarna večina, s katero bi že izglasovani referendum o obrambnih izdatkih preklicali, obenem pa tudi Svoboda predloga za referendum o članstvu v Natu ne bi vložila v državni zbor.

Da je že izglasovan referendum še mogoče preprečiti, se je pokazalo oktobra lani, ko so poslanci sprejeli odlok o preklicu posvetovalnega referenduma o drugem bloku jedrske elektrarne Krško (JEK 2).

Naši sogovorniki iz Svobode menijo, da do tega referenduma ne bi smelo priti že zaradi nejasno zastavljenega referendumskega vprašanja, ki ga pred sprejetjem odloka o razpisu referenduma ni več mogoče spremeniti: "Če volilce vprašamo, ali so proti zvišanju obrambnih izdatkov na tri odstotke BDP, lahko proti glasujejo tudi tisti, ki sicer zagovarjajo dvig na pet odstotkov BDP."

Ali so v Levici, SD, SDS in NSi pripravljeni stopiti korak nazaj in se odpovedati že izglasovanemu referendumu, naj bi predsednik vlade preverjal tudi na petkovem parlamentarnem vrhu. Če bi ugotovil, da za to obstaja soglasje, naj bi Svoboda dvignila roke od napovedanega referenduma o članstvu v Natu.

Cigler Kralj: NSi bo predlagala "umik" obeh napovedanih referendumov

Da so pripravljeni stopiti korak nazaj in da bodo na petkovem parlamentarnem vrhu predlagali "umik" obeh referendumov, je danes napovedal vodja poslancev Nove Slovenije Janez Cigler Kralj. "To bi bil lahko dober dogovor. Že sprejet predlog za referendum se lahko zavrne tako, da državni zbor ne sprejme odloka o razpisu referenduma, drugega predloga za pa naj premier Golob ne realizira," je izpostavil Cigler Kralj.

Ob tem je bil kritičen do predsednika vlade, ki bi po njegovih navedbah državi lahko prihranil veliko škode, če bi parlamentarni vrh sklical že pred sprejemom obrambne resolucije, ki predvideva dvig obrambnih izdatkov na tri odstotke BDP do leta 2030, in preden so v Levici vložili pobudo za posvetovalni referendum.

Na vprašanje, zakaj so podprli predlog Levice za posvetovalni referendum, pa je Cigler Kralj odgovoril, da so pripravili "stresni test" za koalicijo in da so s tem presekali njihovo zavajanje državljanov in zaveznikov v Natu.

Han: Levica in premier Golob naj stopita korak nazaj

Do razmišljanj o tem, da referenduma o povečanju obrambnih izdatkov ne bi bilo, pa so bolj zadržani v SD in Levici. Poslanka in podpredsednica SD Meira Hot je dejala, da v tem trenutku ne vidi možnosti za takšen korak. Ob tem je dodala, da poslanci SD predloga za razpis referenduma niso podprli zato, "da bi si že čez en teden premislili".

Ker gre pri dvigu obrambnih izdatkov za več milijard evrov davkoplačevalskega denarja, je po njeni oceni prav, da se o tem izrečejo državljani na referendumu. Hot je ob tem sicer zatrdila, da bodo v SD prisluhnili napovedanim pogovorom pri predsedniku vlade. Če bi se za umik odločili predlagatelji referenduma iz Levice, pa bi to odprlo nova vprašanja in terjalo nove odgovore, je dodala.

Da bi že potrjeni referendum o obrambnih izdatkih lahko doživel podobno usodo, kot jo je pred nekaj meseci referendum o JEK 2, je z navedbami, da je "politika umetnost možnega", v ponedeljek prvi nakazal predsednik SD Matjaž Han. V oddaji Odmevi na TVS je Han dejal, da bi SD podprla "umik" obeh napovedanih referendumov, če se bosta za to odločila Levica in premier Golob.

Tašner Vatovec: Referendum o obrambnih izdatkih je treba izvesti

Da je posvetovalni referendum o obrambnih izdatkih treba izvesti, pa zaenkrat še poudarjajo v Levici. "To je neka bazična demokratična osnova, na kateri bi morali graditi pri tako pomembnem vprašanju, kot je, za kaj bomo dali okoli dve milijardi evrov letno," je povedal vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec.

Vsebina referendumskega vprašanja mora po njegovih besedah ostati enaka, so se pa pripravljeni pogovarjati o tem, kako vprašanje popraviti oziroma ga narediti bolj jasnega. Na vprašanje, kaj bodo storili, če bo prišlo do preklica referenduma, pa je Tašner Vatovec odgovoril, da večina vedno zmaga.

"Če se bo oblikovala koalicija narodne enotnosti, ki bo ugotovila, da sta Nato in enormno povečevanje izdatkov za vojsko edini izhod, ki ga ima Slovenija, potem bomo to morali stoično prenesti," je dodal vodja poslancev Levice.

Klakočar Zupančič se ne želi opredeljevati do vprašanj v zvezi z referendumom

Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič iz vrst Svobode pa se v tem trenutku ne želi ne bo opredeljevati do vsebinskih vprašanj v povezavi z že potrjenim referendumom o obrambnih izdatkih, ker se morajo o tem pogovoriti in dogovoriti poslanske skupine državnega zbora.

Kot so navedli v kabinetu Urške Klakočar Zupančič, nadaljnji postopki v povezavi z referendumom sodijo v pristojnost matičnega delovnega telesa, v tem primeru odbora za obrambo, ne pa predsednice državnega zbora.

Kdaj bo predsednik odbora za obrambo iz vrst Gibanja Svoboda Martin Premk sklical sejo, na kateri bodo člani odbora obravnavali predlog odloka o razpisu referenduma, nam v poslanski skupini Svobode danes niso pojasnili. Več naj bi bilo znano v prihodnjih dneh.